Il piccolo: La sexy - ministra comanda la polizia in tacchi a spillo
Od blizu je še lepša. Ne govorimo o hollywoodski divi, temveč o Katarini Kresal, 38-letni ministrici za notranje zadeve Republike Slovenije, mogoče eni izmed najlepših žensk v mednarodni politiki.
Od daleč zgleda stereotipno, svetli lasje, modre oči, visoke pete, minimalistična eleganca. Od blizu je njen pogled tisto, kar zadane. Nikakor ni stereotipen, temveč pozoren in odločen. Če bi bila v Franciji ali Združenih državah Amerike, bi jo vsi hoteli fotografirati, vsi tabloidi bi bili polni njenih slik, opazovali in kritizirali bi jo, če bi obula napačne čevlje ali če bi naredila napačen korak ne glede na obutev. Vendar ona je tukaj, v Ljubljani, in tukaj, v prostorih njenega ministrstva, se srečamo z njo. Toda radi bi si vzeli malo svobode, radi bi poskusili majhno provokacijo, namreč, da ne bi govorili o politiki, temveč o modi. Včasih je to ista stvar.
Menite, da je moda postala politični izraz? Michelle Obama, na primer, prva dama ZDA, nosi oblačila tako ameriških stilistov kot verig s poceni oblačili, kot da bi želela izraziti zavedanje trenutne krize.
“Zame oblačenje sicer ni del politične strategije. Slovensko modo oblečem zato, ker mi je všeč in kar mi je všeč. Lepo je tudi, če s tem podprem kakšnega mladega dizajnerja ampak da bi na tem sistematično gradila, to pa ne. Ostajam iskrena do same sebe in ne delam nič na silo ali samo zato, da bi bilo všečno.
Pravijo, da se vedno oblačim v črno in precej resno, vendar preden sem postala ministrica, sem več let delala kot odvetnica in v pisarni smo imeli res stroga pravila oblačenja. Ko se moraš srečati s strankami, ko jih moraš zastopati na sodišču, si ne moreš privoščiti, da bi se oblačil ekstravagantno. Biti in izgledati moraš kot vreden zaupanja. Prvi vtis je odločilen. Ta stil, ki mi v resnici, kar se službenega življenja tiče, ustreza, sem prenesla tudi v politiko, čeprav sem ga tukaj tudi že omilila.
Bi torej izbrali oblačila mladih slovenskih stilistov? Malo po zgledu Michelle Obama…
(Se smeje). “Seveda! Moj najljubši Matevž Faganel, mlad stilist, ki me je pred nekaj časa kontaktiral. Po elektronski pošti mi je napisal, da meni, da bi lahko imel prava oblačila zame in da naj se oglasim v ateljeju. Drzno, kajne? In sem šla. Tako so zdaj njegova oblačila, ki so zelo linearna in preprosta, postala del moje garderobe. Poleg zadovoljstva, da imam “doma izdelana” oblačila, so vsa izdelana še po moji meri. Prav tako mi je všeč stara slovenska znamka Rašica, ki jo je zdaj “ponovno obudil” Zoran Garevski in njegova kolekcija je vedno boljša, zato si rada kaj kupim tudi tam”.
Nobenega italijanskega stilista? Meni se zdite zelo Armani.
(Se spet smeje). “Armani? Ne, mislim, da nimam v omari ničesar od Armanija. Ampak seveda, italijanska moda mi je zelo všeč. Le komu ni všeč?”.
Ko so se ženske začele uveljavljati v svetu dela in politike, so nosile kostime. Jakna in hlače, jakna in krilo. Skoraj kot uniforma. Dovolj, da pomislimo na kultni film “Delovno dekle” z Melanie Griffith v glavni vlogi. Bilo je leta 1988. Vendar ali ostaja kostim tudi danes simbol stila power dressing, torej da se ženska oblači po moškem vzoru? Ali je ta stil danes nadomestil par čevljev z visokimi petami?
“Ženski kostimi so postali normalen del ženske garderobe in niso več slabe kopije moških. So ženstveni, a hkrati resni in tudi sama jih imam rada. Sicer pa so zame zakon petke! Nikoli ne grem ven brez čevljev s petami. Tudi zato, ker znam hoditi z njimi (in se ponovno smeje). Ali ni grozno videti ženske, ki se majejo na petkah 12, ko bi bilo veliko bolje, da bi obule par nizkih čevljev?”.
In nakit? Nimate prstana, ki prinaša srečo, ali uhane, od katerih se ne bi nikoli ločili?
“Nimam veliko nakita, a ta je lep in mi je tudi posebej drag. Zakaj? Zato, ker si ponavadi ženskem ne kupujemo same nakita. Imam nekaj kosov, ki so mi posebej ljubi in sem jih dobila od svojega partnerja (odvetnik Miro Senica, pri katerem je Katarina Kresal delala v preteklosti, opomba pisca) ali od svojih staršev. Nakit torej ni samo nakit, ampak je tudi spomin na kakšen lep dogodek.. "
Vi ste mlada ministrica v mladi državi. Ko je Slovenija postala samostojna država, ste imeli 18 let. Česa se spominjate?
“Predvsem tega, da na žalost nisem mogla voliti na plebiscitu decembra 1990, ki je pomenil začetek samostojnosti. Do osemnajstega leta mi je manjkal še en mesec”.
In kmalu, 25. junija, bo Slovenija praznovala dvajset let.
“Res je. Stara se…”
Stara? Kaj pa naj rečemo o Italiji, ki je pravkar dopolnila 150 let?
“Recimo torej, da Slovenija ni več najstnica”.
S katerim pridevnikom bi opredelili Slovenijo?
“Lahko bi rekla, da je slikovita, ker ima toliko obrazov, morje, jezera, gore. Ali pa, da je majhna. Toda raje jo opredelim kot varno, zelo varno. To je njena velika kakovost, ki jo državljani cenijo”.
Ste na Facebooku in uporabljate Twitter. Zakaj?
“Mogoče, ker sem mlajša od drugih politikov? (in se smehlja). Za našo generacijo je uporaba družbenega mreženja nekaj neposrednega in naravnega. Prav tako pa je dober trening za tistega, ki je aktiven v politiki. Twitter zahteva, da komuniciraš jedrnato, z največ 140 znaki. Ni banalen”.
Kateri je bil najboljši nasvet, ki ste ga dobili od staršev?
“Oče in mati sta mi dala veliko zelo dobrih nasvetov. Eden takih, ki vedno delujejo, pa je: ne laži”.
Ni lahko, če si politik.
“Če pa kdo ne more povedati resnice, potem je bolje, da molči”.
Povejte to našemu Berlusconiju…
“Saj ne pričakujete, da bom odgovorila, kajne?”. In se smeje. S svetlimi lasmi, lepa, elegantna in tudi smisla za humor ji ne manjka. Nedvomno, Katarina Kresal ni stereotipna.
