Večer: Ko postane Slovenija en velik kotel (intervju)
KATARINA KRESAL, ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS
Da se ne gre zanašati na prvi pogled, je bilo prvo, kar je rekla, ko smo jo vprašali, kdo nam je ugrabil državo. To vprašanje se nam je zdelo umestno tudi zato, ker je minuli teden šef neapeljske mafije Slovenijo označil za mafijski raj. Šele ko se zares zazreš v tkivo te države, pravi Katarina Kresal, vidiš, da je ta prvi občutek posledica metode dela določenega dela politike, ki sistematično ustvarja vtis, da nam je državo nekdo ugrabil. "Analitiki, komentatorji in politiki so se spustili v brezumno tekmo v iskanju najboljše definicije, ki bi opredelila, kaj vse je pri nas narobe, kdaj se bo država sesula. Ne bo se. Ta država je naša, ima veliko znanja, potenciala in razvojnih možnosti, ne potrebuje resetiranja, ni je treba osvoboditi demonov, ni je treba odrešiti. Slovenija, za katero si nenehno pripenjajo medalje zaslugarstva, je kvečjemu kolateralna škoda politike, v kateri cilj posvečuje vsa sredstva, tudi nenehno destabilizacijo in zastraševanje."
Tudi če drži to, je še bolj res, da v normalni državi takšne taktike ne bi uspevale.
"Krizni čas prinaša strahove, negotovost, to je običajno in normalno. A odgovorna politika se na to odziva konstruktivno, dela in poskuša te stiske odpraviti. Politika, ki ji je oblast edini cilj, pa na tem strahu jaha, ga potencira, zlorablja, usmerja ljudi na ulice, v jezo, dodatne frustracije. Uspeva pa lahko, ker smo politično kulturo spustili na dno. Vsak nosi svoj del odgovornosti. Smo v stanju, ko se lahko vsakega diskvalificira brez dokazov, argumentov. Vse za politični boj za oblast."
Ampak vprašanje o tem, kdo nam je ugrabil državo, je podpisal tudi vaš nekdanji državni sekretar in sedanji šef protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.
"Stoletni sen je bil imeti lastno državo. Zdaj jo imamo komaj 20 let, pa se že pletejo teorije, da jo je treba postaviti na novo. Mladi smo še, veliko stvari potrebuje čas, da dozorijo, da se sistematično uredijo. To, da sistem še ni pokril vseh lukenj, da zakonodaja ni izpopolnjena, da se pojavlja gospodarski kriminal, so sestavni deli vsake družbe, tudi tistih, ki imajo veliko daljšo kilometrino demokratičnega razvoja. Bistveno je, ali je politika te probleme zaznala in kako se je na te probleme odzvala. Mi smo zaznali probleme gospodarskega kriminala in druge anomalije, ki so povezane s tranzicijo, in se lotili njihovega reševanja. Doslej so si pred tem vsi zatiskali oči."
Tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude je v Večerovem bobu že pred časom opozoril na to, da v tej državi lahko ščitijo svoje pravice samo tisti, ki imajo denar.
"Pa analizirajmo to trditev. Ali je bila policija kdaj bolj aktivna pri preganjanju gospodarskega kriminala, kot je sedaj?" Ali se je kadarkoli v preteklosti zgodilo, da bi postali dotakljivi vsi, tudi najvplivnejši politiki in gospodarstveniki? Ne glede na politično barvo, finančno zaledje, zveze?
Aktivna je pri preganjanju kurjih tatov, vse spektakularne aretacije bogatih in pomembnih ljudi pa postajajo samo velike predstave za ljudstvo.
"Ali se je kadarkoli v preteklosti zgodilo, da bi postali dotakljivi vsi, tudi najvplivnejši politiki in gospodarstveniki? Ne glede na politično barvo, finančno zaledje, zveze? Kaj pa to, da so danes v postopku vsi, ki jim poljudno rečemo tajkuni? Tega v Sloveniji še nikoli ni bilo, vi pa govorite, da pravna država deluje samo na ravni kurjih tatov. V Sloveniji ni še nikoli bilo v postopkih toliko vplivnih ljudi, kot jih je danes. Razumem, da bi ljudje hitro radi rezultate, ampak kazenski postopki so najbolj občutljivi postopki. Ena preskočena stopnica in vse pade. Vsi ti postopki, ki so se začeli s policijskimi preiskavami in ki jim vi omalovažujoče rečete predstava za ljudstvo, so uradni začetki pregona države proti tem osebam. In vsi ti postopki se bodo enkrat končali - in končali se bodo s sodnimi odločbami. Ne da pa se prehitevati po desni."
Hilda Tovšak se še danes, po vseh žalostnih dogodkih v Vegradu, svobodno sprehaja naokrog.
"Zoper Hildo Tovšak in podjetje Vegrad v tem mandatu teče predkazenski postopek, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), v katerem se preiskujejo sumi več kot 45 kaznivih dejanj. Poglejmo raje, kdaj je prišlo do lastninjenja Vegrada."
Govorimo o Vegradu, o vodilnih ljudeh, ki so na veliko kršili vsa pravila igre, ne o tem, kdo je vodi vlado pred Pahorjem.
"Oprostite, če iščemo krivca, na katerega bomo upravičeno lahko jezni, da se je to lahko zgodilo, mimo tega pač ne moremo. Politični kontekst je pomemben in je neločljiv del problema. Mandat te vlade je naplavil trupla, ki so jih za seboj pustili in prikrili predhodniki, iz omar kar naprej padajo okostnjaki. Stvari, tudi domnevno najbolj sporne, ko gre za lastninjenja podjetij in nezakonita pridobivanja denarja, prihajajo na dan, ker obstaja politična volja, da se jih sistematično odkriva in sistematično preganja. To počnejo vsi državni organi od policije naprej. In pri tem ni nepomembno ugotoviti, kdaj je bilo politično okolje takšno, da je bilo premieru in njegovim možem dovoljeno vse. To so dejstva. Vegrad, Merkur, SCT, Pivovarna Laško, Istrabenz to so zgodbe, ki so mirno tekle mimo pravil, predpisov in etike v času Janševe vlade. Nekateri od teh podjetnikov so hodili k premieru celo na avdience, v njegovem kabinetu so se rojevale prodaje Dela, Mercatorja, gledali smo poskuse vladnih prevzemov Petrola in podobno. Te stvari se niso zgodile v času naše vlade. Ta vlada te stvar odkriva in preganja in zato zanje jezo za vse za nazaj. "
Ampak Avstrijci so pred dnevi v ljubljanski podružnici Hypo banke raje naredili red kar s svojimi varnostniki.
"Lastnik je zamenjal upravo v svoji banki. To lahko katerikoli lastnik enako učinkovito naredi kadarkoli tudi v Sloveniji, če to želi. Gre za zasebno lastniško razmerje, ki nima nobene zveze s kazenskim pregonom. V Avstriji je trajalo leta, preden je Hypo banko pod drobnogled vzela policija in je že pošteno zaudarjalo, ko so se je lotili. V zvezi s posli slovenske Hypo banke pa je naša policija povsem jasno povedala, da že od lanskega poletja preiskuje več kaznivih dejanj, povezanih z njenim poslovanjem. Je problem, da tega ni obešala na javni zvon in da preiskuje v miru in tišini? Ne. Policija je delala in dela naprej, o izsledkih bo govorila sama! Tukaj ne gre za preproste stvari, ko je postopke od predkazenske ravni do sojenja mogoče spraviti v nekaj mesecih. Očitki v tem primeru niso na mestu."
Je Hypo banka hišna banka LDS?
"Ne. Pri tej banki nimamo kredita, ampak zgolj odprt račun, kot pri mnogih drugih bankah."
Hypo banka, ki je v Avstriji predmet resne preiskave, je zgodba, v kateri se spet pojavlja vaš partner Miro Senica, pomemben kreditojemalec pri tej banki, prijatelj nekdanjega šefa. Pojavlja se tudi v nekaterih poslih, povezanih z domnevnim črpanjem denarja iz Vegrada. Zato naj bi tako Senica kot Hypo in Vegrad imeli določeno imuniteto pri organih pregona.
"Še enkrat, če nisem bila dovolj jasna. Policija na najvišji kriminalistični ravni preiskuje tako posle Vegrada kot Hypo banke. In to že dolgo časa. Očitek, da je kdorkoli tukaj zaščiten, da se preiskava zadržuje, je popolnoma votel. Svojo stran o zgodbah, ki jih omenjate, pa je Miro Senica sam pojasnil."
V zgodbah, v katerih nastopa Senica, se pojavi možnost konflikta interesov. Zato je v javnem interesu, da vas sprašujemo o partnerju.
"Vprašanja so legitimna, a gredo daleč čez mejo. Vse to je del politične igre, v kateri končni cilj ni Miro Senica, ampak sem jaz."
Ne glede na politično produkcijo afer je dejstvo, da se Senica vseskozi pojavlja v neprijetno konkretnih zgodbah. Hvpo je le zadnja, pred tem so ga Finance našle v poskusu prodaje terjatev do SCT Petrolu.
"Miro Senica je odvetnik z dolgoletno kariero in to je bil mnogo preden sem šla sama v politiko, celo mnogo preden me je sploh spoznal, in to bo tudi, ko se bom od nje poslovila. Je to njegov velikanski greh? Mora oditi iz države, ker ima za partnerico notranjo ministrico? Gorje državi, kjer se dogajajo takšni javni linči ljudi brez dokazov, listin, argumentov. Svoje poslovne odločitve sprejema sam in mora imeti pravico, da jih tudi pojasnjuje sam. Kar se tiče sodelovanja s Hypom, pa vam je tudi pojasnil, da je šlo za kredite po običajnih bančnih standardih, po tržnih pogojih in z ustreznimi zavarovanji. Miro Senica se zaradi Katarine Kresal in načrta njene odstranitve blati tudi v povsem običajnih zgodbah, pri katerih se, če bi šlo za koga drugega, nihče ne bi niti zganil."
Ampak na to ste morali biti pripravljeni, ko ste šli v politiko. Tako vpliven par je pod lupo javnosti in nasprotnikov tudi povsod po svetu.
"S kakšno lahkoto vsi rečejo, da bi »to« morala pričakovati. Seveda se zavedaš, da bodo stvari drugačne, da bo radovednost javnosti večja, da je politika lahko tudi umazana. Toda reči, da bi morala pričakovati to, kar moram zdaj požirati vsak dan, to pa ne. Tega nisem pričakovala in tega tudi nihče upravičeno ne more trditi, da bi morala pričakovati. Takšnega stampeda laži in podtikanj ne. Dnevna inkriminacija, ki se dogaja, kaže ravno na stanje, o katerem sem govorila v začetku. Da smo spustili standarde javne razprave in politike do točke, ko je laž postala legitimni del političnega boja. Dejstvo, da Miro Senica ni politik, torej ni javna oseba v takšni meri kot jaz, pač pa je državljan, ki ima enake pravice in obveznosti kot ostali, je postalo nepomembno. Najmanj, kar lahko zahteva, je to, da se o njem piše na podlagi dokazov. Pri njem se informacije z raznih spletnih portalov, kjer nastopajo anonimni in domnevni poznavalci scene, domnevni neimenovani strokovnjaki, v medijih mirno razglašajo za resnice."
Po dobrih dveh letih ste kot novinka dobili dober vpogled v to, kaj je slovenska politika. Kaj torej to je?
"Mislila sem, da je politika delo v skupno dobro, reševanje problemov, ki jih ima družba. V marsičem sem se o njej zmotila. Atmosfera je danes v delu politike zastrupljena, usmerjena v prepir in razdor. Leta 2011 se ponovno odpira dosje Velikovec, pogovarja se o tem, kdo je bil agent SDV, na funkcionarje, ki kandidirajo za visoke funkcije v pravosodju, se gleda skozi prizmo dogodkov izpred 40 let. Pogovarjati pa bi se morali o tem, kdaj bo v Sloveniji nastal kakšen Google, kdaj bo imel pri nas kakšen študent možnost ustvariti kaj takšnega, kot je Facebook. In kdaj bo Akrapovič lahko rekel, da niti slučajno proizvodnje nima namena seliti v tujino, ker je okolje podjetništvu in inovacijam v tej državi tako naklonjeno. O tem se ne pogovarjamo, del politike raje odpira arhive. Na ta način se ljudje odvračajo od politike, tako se jim jo priskuti in zmanjša udeležbo na volitvah. To pa za razvoj demokracije ni dobro."
Zaupanje v politiko je znižala tudi ta vlada, ki pušča za seboj vtis, da se ne zna spopasti s krizo, da ni na strani ljudi, da se ukvarja s seboj in s svojimi prijatelji.
"Nobena vlada ni idealna in brez napak. Konflikti in nesoglasja pa so sploh značilnost koalicijskih vlad. Res je, marsikdaj bi vlada morala presekati brezplodne debate, se ne ukvarjati z zamerami, kadrovskimi zadevami, predvsem pa se odločati hitreje in bolj odločno in ne za vsako ceno iskati konsenza. Toda ta vlada je naredila tudi veliko dobrega. Predvsem se je lotila za Slovenijo življenjsko pomembnih reform, ki jih je prejšnja vlada v času debelih krav, gospodarske rasti, tako rekoč v zlati dobi, kot je govoril Milan Zver, opustila zaradi strahu pred padcem javnomnenjske podpore. To je sebično in skrajno neodgovorno."
Prejšnja oblast je napake plačala s porazom 2008, zdaj govorimo o vas. Po dveh letih, kar ste na oblasti, po nekaj razvojnih klavzurah, je prišel pred novinarje poslanec Kumer in rekel: "Tako, jutri začnemo delati." Oprostite, kaj naj si o taki vladi mislijo državljani?
"So izjave, ki se ponesrečijo ali pa se tudi vzamejo iz konteksta. Razumeti je treba, da ta mandat res ni lahek, težko je. Prejšnja vlada je Slovenijo pripeljala v krizo nepripravljeno, strukturno neprilagojeno. Ampak po dveh letih krize smo vendarle ohranili Slovenijo v tisti tretjini držav, ki so se najbolj učinkovito spopadle s posledicami krize. To potrjujejo primerljivi podatki o stopnji brezposelnosti, zadolževanja in ponovnega zagona gospodarstva na ravni EZ . Vlada je Sloveniji ohranila kredibilno pozicijo, ki jo priznava tudi EU. Slovenija zato v EU ni del problema, ampak del rešitve. Kot večina držav EU pa imamo resen strukturni problem kako postati bolj konkurenčni, povečati dodano vrednost in kako mlade motivirati za večjo vpetost v družbo."
Oprostite, imamo 115 tisoč brezposelnih, mladi ne dobijo službe, hrana se draži ...
"Strinjam se, kriza se pozna, marsikje so stiske velike, a vladi je uspelo v prvem delu mandata ohraniti socialno povezanost, reagirala je na težave ljudi, pomagala tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Za ta namen smo namenili veliko sredstev in zato se tudi brezposelnost ni dvignila do številke 140.000, ki so nam jo napovedovali že takoj na začetku mandata. Žal pa čarobne palice, ki bi naenkrat rešila vse probleme, ni. Ukrepov, ki bi v celoti izničili učinke krize, ni iznašla prav nobena evropska vlada. Kot rečeno, zdaj je nujno treba povečati produktivnost, konkurenčnost in posledično število delovnih mest in o tem smo govorili na razvojni klavzuli "
Je po dobrih dveh letih, kar ste na oblasti, Borut Pahor boljši predsednik vlade kot je bil v tistih prvih učnih mesecih?
"Po teh dveh letih smo se vsi veliko naučili, tudi on. Mogoče so kakšne stvari, ki jih ni pričakoval, zadele tudi njega, mogoče je preveč računal na sodelovanje z opozicijo, mogoče je preveč stavil na vsesplošno konsenzualnost. In mogoče je včasih preveč naivno verjel v dobre namere vseh akterjev v politiki, zlasti tistih, ki ne sedijo v naših klopeh in niso prevzeli odgovornosti za vodenje države. To nam je vzelo preveč časa. Zato, ker smo se najprej zaradi tega pošteno skregali navznoter, navzven pa zaradi tega nismo potegnili potez, ki bi jih morali."
Ampak tudi LDS je v tem času malo spremenila kurz. Včasih ste bili bolj udarni. Kaj se je zgodilo?
"Nič ni spremenila. LDS je vedno zaostrila na načelnih vprašanjih. Naše odnose smo zaostrili samo tam, kjer smo ugotovili, da se politika križa s tistim, v kar verjamemo. Nismo se kregali s strankami kot takimi. Imamo načelna stališča glede pomembnih tem, ki zadevajo vrednote, v katere verjamemo: od izbrisanih do odnosa politike do gospodarstva in pravne države. Na takih temah pač ne šparam jezika. Če nekaj dregne v mojo načelnost, ne bom nikoli tiho. Zato danes mislim enako glede družinskega zakonika kot na začetku mandata: samo zato, da bo izgledalo, da smo vsi ena velika srečna družina, ne mislim sprejeti kompromisne rešitve, ki tepta vsa načela, v katera verjamem. In tako bom ravnala tudi naprej."
Zdi se, da vas je poenotil Janez Janša, ki stopnjuje napad ne samo na vlado, ampak tudi na predsednika države.
"Veste kaj, na politiko, ki jo vodi Janez Janša, se včasih enostavno moraš odzvati, če si pri zdravi pameti. Politik, ki zdravo razmišlja, ne more biti tiho, ko v 21. stoletju posluša v totalitaristično problematiko zapakirano retoriko, ki se hoče prodati kot povezovalna politika. To ni nekaj, kar nas drži skupaj. To je nekaj, kar nas vse po vrsti razburi. Vzemimo samo sedanje brutalne napade na predsednika države, sistematično spodkopavanje institucij pravne države pa to, da lahko pljuneš na vse in vsakogar, da nič razen Janeza Janše ni več avtoriteta. Temu se moraš upreti. In zdi se mi, da tudi na desnici marsikdo tega več ne more niti gledati niti poslušati."
Ampak od vas bi pričakovali tudi kaj drugega: da v politični prostor, ki ga je s svojo zarotniško govorico zasedel Janez Janša, prinesete svoj jezik. Problem je, da vsa slovenska politika govori v nerazumljivem jeziku. Vzemimo samo strašno galamo, ki je nastala ob arhivih: nobeden od neposvečnih je ni razumel. V debato je moral poseči sam predsednik države in reči, fantje, izmišljujete si, to ni res.
"Mislim, da ste to preveč posplošili. Kdor je spremljal razpravo o arhivih, je lahko videl, da postajajo očitki vedno bolj nori in nedoumljivi, govorilo se je celo o državnem udaru, a kdor je želel, je lahko razbral, kaj je jedro problema. Ampak nekaj drugega sem hotela reči: saj politika ni tu zato, da bo izumljala svojo govorico. Politika je tu zato, da zazna probleme in jih rešuje. Predvsem pa ne bi smeli biti nenehno na prvi strani časopisa, ampak na šesti, sedmi strani. To bi moral biti mehanizem, ki teče sam od sebe in je podpora ljudem, ne pa njihova nočna mora."
Saj. Ko pa se sredi krize vsi po vrsti zakadite v arhive.
"Ampak kdo je iz arhivov naredil problem razsežnosti državnega udara? SDS. Ko so jim predočili, da je njihova vlada z uredbo zaprla dostop do dokumentov za 50 let, so začeli vleči na dan bombne napade in napadati predsednika Turka."
Naloga politika je, da ne samo detektira, ampak tudi artikulira probleme našega časa. Ker tega ni sposobna, se kar naprej pogovarjamo o domobrancih in partizanih.
"Razumem, kam merite. Strinjam se, da imamo včasih res problem s komunikacijo, vendarle pa se predvsem ukvarjamo s problemi današnjega časa. Ker je vlada detektirala problem, bi rada izpeljala pokojninsko reformo in reformo trga dela, pa bo opozicija naredila vse, da bi jo razsula. Vlada bi rada izboljšala zdravstveni sistem in dosledno izpeljala pregon gospodarskega kriminala, a bo opozicija naredila vse, da jo bo ustavila. Poglejte, s kakšnimi mukami smo izpeljali umirjanje razmer s Hrvaško pa projekt izbrisanih, čeprav ni bilo nobenega dvoma, da to so problemi, ki jih je treba rešiti. Zame to ni nobena opozicija, ampak destrukcija."
Opozicija ni tu zato, da vas hvali.
"Se strinjam. Mora nas nadzirati. Ampak kaj so teme opozicije, natančno: največje opozicijske stranke? Domobranci, povojna grobišča in priprava vzporednih proslav ob 20. obletnici samostojnosti, vprašanje arhivov, vprašanje, kaj je delal predsednik države, ko je bil še praktikant. Vse je preteklost, kaj pa prihodnost? Seveda je naloga opozicije, da nas nadzira. Nadzirati nas mora zato, da bodo odločitve boljše, ne pa zato, da jih sploh ne bo ali da bomo na piedestal postavili teme, ki so že vsaj 20 let pase. V tem je razlika med eno in drugo politiko. Mi se trudimo reševati današnje probleme, pod krinko varovanja človekovih pravic pa SDS odpira povojne poboje, Velikovec pa domnevno sporno ravnanje organov pregona v preteklosti. K tem vprašanjem se stalno vračamo."
Pa se vrnimo k pokojninski reformi, reformi zdravstva ali malemu delu: tukaj ni ključni nasprotnik Janša. Tukaj so se dvignili sindikati in vsi prizadeti, ki opozarjajo na pomanjkanje socialnega dialoga. Zaradi tega pomanjkanja se je pognalo referendumsko kolesje.
"Vsesplošno nezadovoljstvo je logična posledica nenehnega načrtovanega vzbujanja negativizma, paranoje in hujskaštva. Ko postane Slovenija en velik kotel, v katerem vre in v katerem so vsi nezadovoljni, postanejo vse razprave neracionalne. Ko se uspe med ljudmi vzpostaviti občutek vsesplošnega nezadovoljstva in prepričanja, da nič, kar pride od vlade, ne more biti dobro, potem se ti ne zdi več vredno pogovarjati o reformi, ampak jo raje razsuješ. Enostavno zato, ker obstaja velika verjetnost, da ti bo to uspelo. In potem bo vse naprej tako, kot je bilo.
Ni tako preprosto. O tem, da je v državi nekaj hudo narobe, ne govori samo desnica, ampak tudi levica. Eni govorijo o resetiranju Slovenje, drugi o mesiji, tretji o mafijskem raju. Za nastanek tega histeričnega ozračja nosi veliko odgovornost tudi vaša vlada. Kar zadeva reforme, pa morate priznati, da so asocialne, da se pravice krčijo in da vas zaradi tega ljudje ne marajo.
"Namen reform je, da se sistem prilagodi razvoju družbe. Ljudje danes živijo mnogo dlje, kot so živeli pred stotimi leti. To je dejstvo. In dejstvo je, da se zaradi prezgodnjega upokojevanja razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom ruši in da sistem ni več vzdržen. Tako kot mora država slediti z novimi zakoni in drugačnimi ureditvami gospodarskemu kriminalu, mora slediti tudi ostalim spremembam na drugih družbenih področjih. Svet gre dalje, spreminja se in sistem mora temu slediti. Ljudje seveda ne marajo reform, še toliko bolj pa so občutljivi za spremembe v času krize, ker ne vedo, kaj jih čaka. Tako je pri nas in tako je drugod po svetu. Poglejte, kaj se je dogajalo v Franciji in kaj v Angliji, kjer gredo v enake spremembe. Ne rečem, da se ne bi česa dalo bolje narediti. Ne moremo pa tudi reči, da je bila to reforma, pri kateri je minister Svetlik, ki je moder in preudaren mož, ostal gluh. Nasprotno, marsikatere začetne rešitve so se spremenile, prilagodile pripombam, ki smo jih prejeli."
Gospa ministrica, za to, da ljudje ne vedo, kaj jih čaka, vlada seveda je odgovorna. Istočasno, ko s pokojninsko reformo podaljšujete delovno dobo, tisočem brezposelnih ne znate odgovoriti na preprosto vprašanje, kaj bomo delali, od česa bomo jutri živeli.
"Točno to, kar zdaj odpirate, je temelj programa LDS. Na to, da moramo jasno določiti, kakšno smer razvoja bomo ubrali, da bomo v tej državi lahko na dolgi rok dobro živeli, ves čas opozarjam. Zato smo konec leta v LDS tudi predlagali razvojno klavzuro, na kateri bi sprejeli načrt ukrepov, ki bi se usmerili predvsem v razvoj in spodbujanje našega podjetništva in odpiranje novih delovnih mest. Koalicija je v enem mesecu opravila vsebinsko zelo usmerjeno razpravo, na podlagi katere je pripravila seznam konkretnih ukrepov z nosilci nalog in datumi realizacije. Če smo se doslej bolj ukvarjali z zajezitvijo brezposelnosti in blaženjem socialnih stisk, se moramo zdaj absolutno posvetiti ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti, še posebno tudi vsem tistim tisočim mladih, ki niti prve službe ne morejo dobiti. Na zadnji seji je vlada tako že sprejela prvi paket zakonov iz razvojnih prioritet, ki odgovarja na realne težave obrtnikov in drugih podjetnikov: zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o DDV, zakona o javnih naročilih in zakona o finančnih zavarovanjih. Prav tako je v pripravi Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2013-2020. In, če se vrnem na začetek našega intervjuja, to je tisto, kar sem pričakovala od politike: razpravo o tem, kako bomo postali država, ki bo zanimiva za investicije, kako bomo postali država, ki bo zanimiva za širjenje obstoječe proizvodnje, ,kako bomo povečali našo inovativnost in nehali biti na repu po številu prijavljenih patentov, kako bomo preprečili, da nam bodo najbolj perspektivni mladi ljudje uhajali v tujino. Odločitev o razbremenitvi stroškov za visokokvalificirano delovno silo bi že kdaj morali sprejeti, če hočemo postati dežela z dodano vrednostjo in ne servisna družba. "
Saj vladate.
"Doseg ministrstev, ki jih vodiva LDS-ova ministra, ne seže na ta področja. Omejen je na delovanje pravne države in na tem področju bomo izpeljali vse, kar smo zapisali v našem programu, in vse, kar smo se zavezali na razvojni klavzuri. Ostalih problemov se zavedamo, o njih govorimo, ne moremo pa samostojno sprejemati ukrepov. Problem predrage visokokvalificirane delovne sile, ki bi ga morali rešiti z omejevanjem prispevkov, ki se plačujejo od bruto plač, je prišel v koalicijsko pogodbo na naše vztrajanje in je ukrep, na katerega nenehno opozarjamo in ga predlagamo. Bil je tudi eden od ukrepov, ki smo jih predlagali za obravnavo na razvojni klavzuri."
In?
"To je ena od tistih tem, kjer nikakor ne znamo presekati in se odločiti. Tako kot pri Patriji ali Falconu. Gre za nerazumno cincanje, ki je v nasprotju z mojo naravo dela. Ta ukrep je bil že večkrat na dnevnem redu, pa odločitev o njem vedno znova prestavimo. To je eden od tistih simptomov delovanja naše vlade, ki jih ne maram. Vedno je bolje sprejeti neko odločitev, tudi če ni optimalna, kot pa odločitve sploh ne sprejeti."
Gospa ministrica, razmere so resne. Poznate kak nov vic o blondinkah in policajih?
"Kakšnega novega ne, vem pa, da se ne z enimi ne z drugimi ni dobro preveč hecati."
