Amerike verjetno ne bomo ujeli
Pogovor s Katarino Kresal, predsednico Evropskega centra za reševanje sporov
KAPITAL: Menite, da so alternativni postopki reševanja sporov tisti, ki bodo izboljšali gospodarsko dejavnost v Sloveniji?
K. Kresal: “Raziskave so pokazale, da spori, v katere se zapletejo podjetja, le-te prizadenejo tako stroškovno kot časovno, zaradi tega pa pogosto ne dosežejo zadanih poslovnih ciljev.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=9051
Doseganje poslovnih ciljev pa je v času krize in slabega gospodarskega zagona še toliko bolj pomembno. Podjetja sprejemajo strategije in postavljajo sisteme za vse vidike njihovega poslovanja, razen za reševanje sporov. Napačna strategija oz. pomanjkanje strategije na tem področju pa lahko podjetju naredi veliko škodo. V tujini se tega že zavedajo in progresivna podjetja se reševanja sporov kot poslovnih tveganj sistematično lotevajo z intenzivnim uvajanjem alternativnih postopkov v vse faze reševanja sporov, kar jim prinaša milijonske prihranke, sočasno pa ohranja poslovne odnose s strankami, ki jih sodni spor dolgoročno uniči. Pri slovenskih podjetjih takšnega pristopa praktično ni, večina direktorjev pa ni seznanjena s prednostmi alternativnih postopkov.”
KAPITAL: Poenostavljeni so tudi postopki prisilne poravnave in stečaja. So to morda signali, da Slovenija posluša nasvete Bruslja, ki je dolgo trdil, da so prav birokracija in dolgi sodni postopki, tisti ki dušijo ekonomijo?
K. Kresal: “Največji vir gospodarskih sporov na sodiščih so danes ravno stečajni postopki. Po eni strani se tako zaradi preobremenitve sodišč večajo sodni zaostanki, po drugi strani pa se stečajni postopki ne morejo zaključiti dokler niso končani vsi sodni spori v zvezi z njimi. Zato je pomembno, da sistem stranke pripravi do tega, da spor rešijo zunajsodno. Sistematična uvedba mediacije v postopke zaradi insolventnosti, ki jo je prinesla zadnja novela zakona, je tako, ob drugih spremembah, ki jih prinaša zakon, velik korak naprej k bolj učinkovitemu sistemu in posledično tudi razbremenitvi gospodarstva. Je pa ta sprememba posledica dolgoletne strategije Slovenije na področju sistematičnega uvajanja mediacije, kar nas na tem področju uvršča med tri najbolj pomembne države v Evropi.”
KAPITAL: Zdi se, da objava davčnih dolžnikov, ni prinesla želenega učinka. Jih bodo te novosti?
K. Kresal: “V teh časih neplačilo davkov praviloma ni stvar nediscipline, temveč nelikvidnosti podjetij, zato so vsi ukrepi, ki pospešujejo likvidnost gospodarstva posledično tudi v službi plačila davkov. Je pa tudi na davčnem področju še veliko prostih kapacitet za izboljšave. Zakon o davčnem postopku ne omogoča ali spodbuja postopkov, ki bi bili usmerjeni v iskanje sporazumnih rešitev, čeprav število davčnih pritožb in upravnih sporov izkazuje potrebo ravno po tem. V ta namen je smiselno uporabiti domača in tuja spoznanja ter omogočiti tak pristop k reševanju davčnih sporov, po katerem bo upravni spor v davčni zadevi na sodišču zadnja možnost in na voljo šele, ko bodo izčrpane alternativne poti. V davčni postopek in v postopek upravnega spora v davčnih zadevah je zato potrebno vključiti predvsem mediacijo, lahko pa tudi zgodnjo nevtralno oceno spora in arbitražo. Omenjeni način reševanja davčnih sporov priporoča tudi Svet Evrope. V primerjalno-pravni praksi pa alternativne postopke v davčnih zadevah v Evropi sistematično in zelo uspešno uporabljajo zlasti v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, širše v svetu pa v ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji.”
KAPITAL: V Ameriki na sodišču rešujejo manj kot 2 % sporov gospodarske narave. Kakšni so podatki za Slovenijo in ali bomo prišli kdaj na ameriški nivo?
K. Kresal: “Pri nas so številke bistveno drugačne, saj gre v mediacijo do 10 % gospodarskih sporov, v arbitražo pa zanemarljivo malo. Amerike verjetno ne bomo ujeli, zagotovo pa lahko število gospodarskih sporov, ki se rešijo v alternativnih postopkih bistveno povečamo. Namreč ponudba le-teh se je v zasebnem sektorju v zadnjih letih bistveno povečala. Za podjetja je najbolj pomembno to, da o načinu reševanja spora razmišljajo že takrat, ko sklepajo pogodbo. Ko enkrat stranki prideta v spor, se ne moreta več dogovoriti o ničemer, niti o tem, kako bosta rešili spor. Takšni situaciji se lahko izogneta z vnosom ustrezne klavzule o reševanju sporov v pogodbo. Klasična klavzula: ’V primeru nesporazumov bo spor reševalo pristojno sodišče v...’ ni obvezna in jo lahko zamenja klavzula, v kateri se stranki dogovorita, da bosta spor reševali v alternativnem postopku. Pomembno je vedeti, da se s tako klavzulo lahko izključi pristojnost bodisi domačega, bodisi tujega sodišča. Vzorčne klavzule so dostopne na naslovu www.ecdr.si.”
