Smo majhni, a hkrati veliki. Dosežemo lahko vse, kar želimo.
Ko je Slovenija pred dvajsetimi leti stopila na pot samostojne države, sem bila stara 18 let. Politika me je v tistem obdobju malo že zanimala.
Doma smo z velikim zanimanjem spremljali vse, kar se je že nekaj let pred dejansko osamosvojitvijo dogajalo v slovenski družbi. Spominjam se energije, ki je takrat prevevala ljudi. Spominjam se angažiranosti in zagnanosti svojih staršev. Spominjam se njunega žara v očeh, ko je postalo jasno, da se bo Slovenija resnično osamosvojila od Jugoslavije, da bo zadihala kot samostojna država.
Slovenska osamosvojitev je pred dvajsetimi leti globoko zarezala v življenje vsakega izmed nas. Za trenutek se je zdelo, da se je življenje ustavilo. Sreča, veselje, stiski rok, objemi, odprtost, spodbudne besede in dobre želje. Neskončen ponos je prežel vse, ki smo postopoma dojemali, kako pomemben korak smo storili na svoji poti. »Smo majhni, a hkrati veliki. Dosežemo lahko vse, kar želimo,« smo takrat govorili.
Danes je Slovenija stara dvajset let. V dvajsetih letih od osamosvojitve je doživela marsikaj – mednarodno priznanje, politične pretrese, spremembe družbenega sistema, velike državnike, razvoj vrednot, pa ogromne mednarodne uspehe naših športnikov na največjih tekmovanjih, ki so nas ob poslušanju slovenske himne dvignili, nam povrnili na trenutke izgubljen ponos in zavest, da smo Slovenci nekaj posebnega. Kakor je to značilno tudi za življenje dvajsetletnice ali dvajsetletnika, je bilo v tem obdobju veliko lepega, marsikaj pa je pustilo tudi grenak priokus. Solze in smeh, torej, ki pa so sestavni del življenja. Nenazadnje tudi latinski pregovor pravi, da lahko do zvezd sežeš le, če greš prej skozi trnje. Slabi trenutki ne smejo omajati naše samozavesti, našega ponosa, naše pripadnosti, našega žara v očeh.
Čas pubertete je za nami. V dvajseta leta vstopamo z bogatimi izkušnjami, dobrimi in slabimi. Vendar zdaj ni čas, da jih obžalujemo ali za njimi vzdihujemo. Zdaj je čas, da se iz njih kaj naučimo. Zdaj je čas, ko potrebujemo trdno politično voljo, odgovornost in odločenost, da bo Slovenija tudi v prihodnje tista dežela, ki bo omogočala priložnost vsem. Zdaj je čas, da si danes, dvajset let kasneje, ponovno s ponosom rečemo: smo majhni, a hkrati veliki. Dosežemo lahko vse, kar želimo.
