Novo pojmovanje kulture: manj alternativnih koncertov in več ljubiteljske kulture
Ukinitev ministrstva za kulturo je nespametna poteza prihajajoče koalicije. Argument, da se s pripojitvijo drugemu ministrstvu finančna sredstva, namenjena kulturi, ne bi zmanjšala, ne vzdrži.
Vsak, ki se je kdajkoli pogajal za proračunska sredstva kateregakoli ministrstva ve, kako pomembno je, da se minister z vsemi močmi bori za svoj resor. V tem kontekstu so meni na primer očitali boj za plače policistov, očitki so prihajali tudi s strani kolegice s kulturnega resorja, češ, za represivne organe denar je, za kulturo pa ne. Ampak, bila sem ministrica za notranje zadeve, zato se mi je zdelo najbolj naravno in prav, da se z vsemi močmi borim za tiste, ki sodijo pod okrilje resorja. Seveda, upoštevajoč finančne zmožnosti, ki jih država ima.
Odgovornost ministrstva in ministra za kulturo je podobna. V okviru proračuna mora zagotoviti čimveč sredstev, s katerimi bo zagotavljena avtonomija kulturne in umetniške ustvarjalnosti, ki je nenazadnje zapisana tudi v slovenski ustavi. Država enostavno mora spodbujati umetniške presežke in zagotavljati odprte povezave z evropskimi in svetovnimi kulturami ter temu namenjati ustrezna finančna sredstva. Da bi to dosegla, pa potrebuje kredibilnega ministra za kulturo, ki bo kulturi in umetnosti v popolnosti predan, ki se bo zanjo in njene ustvarjalce boril, in s katerim bo kultura dobila mesto, ki ji v naši družbi pritiče.
Če ni spoštovanja kulture, in kot kaže v novi koaliciji tega spoštovanja ne bo, se nam ne obeta nič dobrega. Kultura bo očitno postala prostor varčevanja, namesto da bi postala prostor racionalno in učinkovito organizirane državne uprave. Nikjer doslej namreč nisem zasledila, da bi se koalicija zavzela za nujno potrebno posodobitev koncepta proračunskega financiranja kulture. Menim, da bi bil namesto ukinjanja ministrstva, to pravi način, ki bi prinesel večjo finančno avtonomijo zavodov in zmanjšanje birokratskih stroškov; postopoma bi tako lahko zmanjševali tudi število uradnikov na ministrstvu, saj bi vodstvom javnih zavodov končno lahko prepustili samostojno upravljanje s svojimi sredstvi.
Kultura in umetnost imata posebno vlogo v vsaki družbi in pri vsakem posamezniku v njej. Široka kulturna ponudba je pomembna zaradi doseganja boljše kakovosti življenja vsakega posameznika, za širjenje obzorij, za boljšo izobrazbo ... Zato svojim očem nisem mogla verjeti, ko sem prebrala, da so v Novi Sloveniji, od koder naj bi prihajali avtorji v koalicijski pogodbi zapisanega poglavja o kulturi, začrtali prihodnjo smer razvoja slovenske kulture - manj alternativne glasbe in več ljubiteljske kulture. Nič nimam proti ljubiteljski kulturi, je neločljiv del slovenske kulture, različna kulturna društva pa so izredno pomembna na primer za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, ampak ne predstavljam si pa prihodnjega kulturnega razvoja Slovenije brez odličnih glasbenikov, vrhunskih gledaliških ustvarjalcev, umetniških predstav ...
Podpiram zmanjšanje števila ministrstev, ampak ne na račun kulture. Kultura si zasluži samostojno ministrstvo, ki mora funkcionirati kot učinkovit, dinamičen in strokoven aparat, ki bo z odpravo nepotrebnih administrativnih ovir poskrbel za izboljšanje položaja ustvarjalcev in izvajalcev slovenske kulture, vzpostavitev enostavnejših postopkov razdeljevanja proračunskih sredstev ter kontinuiran, konstruktiven in čim bolj operativen dialog z nevladnimi organizacijami. Zato naj prihajajoča koalicija o ukinitvi ministrstva za kulturo še enkrat pošteno razmisli. V dobro slovenske družbe.
