Naš cilj je enostavna država
V teh dneh se vlada in sindikati pogajajo o interventnem zakonu, s katerim bi podaljšali zamrznitev plač v javnem sektorju ter pokojnin in socialnih transferjev še za eno leto.
Za kratkoročno ohranitev stabilnosti javnih financ ta ukrep ni opcijski, temveč nujen, medtem ko bo za resno ureditev tega področja nujno poseči po številnih reformah. Pokojninska in zdravstvena reforma, reforma javne uprave ter reforma plačnega sistema so pomembne in potrebne spremembe. Obstoječa koalicija je nekaj prepotrebnih reform sicer izpeljala skozi vladne in parlamentarne procedure, vendar so bile kasneje na referendumih žal zavrnjene. Nova vlada, kakršnakoli že bo, pa se jim nikakor ne bo mogla izogniti.
Zelo pomemben segment delovanje države je njena uprava, in sicer tako državna (ministrstva in vladne službe) kot javni sektor (zdravstveni domovi, šole, vrtci, gledališča, muzeji …). Javna uprava združuje institucije, ki jih državljani za kakovostno in polno življenje potrebujemo, v njih je zaposlenih veliko ljudi, ki s svojim delom ustvarjajo državo bogatejšo, varnejšo in prijetnejšo. Kakršnokoli govorjenje o tem, da so zdravniki, medicinske sestre, vzgojiteljice, varuške, učitelji ali pa umetniki zgolj strošek in »pijavke«, ki živijo na račun davkoplačevalskega denarja, je neodgovorno, tovrstna retorika pa populistična. Dejstvo je, da so, tako kot v vsakem sistemu, tudi v našem takšni, ki delajo dobro, in takšni, ki delajo slabo. Tudi v našem sistemu so organizacije, ki imajo zaposlenih preveč, in organizacije, ki imajo zaposlenih premalo ljudi. In tudi v našem sistemu so posamezniki, ki so za svoje delo plačani preveč, in posamezniki, ki so plačani premalo.
Dandanes je popularno pavšalno govoriti o tem, da je potrebno v naši javni upravi odpustiti 30 odstotkov zaposlenih. Ampak, na podlagi katere analize lahko to kdorkoli trdi? Primerjalni podatki kažejo, da Slovenija po izdatkih v javni upravi ne odstopa bistveno od povprečja razvitih držav. Podatki kažejo, da več kot Slovenija, glede na delež v BDP, porabijo skandinavske države, manj pa javni uslužbenci stanejo Nemčijo, Slovaško ali Češko. Približno enako kot Slovenija pa v deležu BDP za javno upravo porabita Velika Britanija in Kanada. Pomembno je, da o javnem sektorju govorimo in odločamo racionalno, na podlagi realnih podatkov in analiz. Le-te nam namreč edine dajejo kredibilno osnovo za to, da povemo, koliko, kje in s kakšnimi ukrepi moramo privarčevati.
Veliko bolj pomembno kot zgolj o številu zaposlenih in izdatkih v javni upravi, pa bi bilo govoriti o njeni organiziranosti in učinkovitosti pri izvajanju storitev za državljanke in državljane. V LDS smo si za temeljni cilj naslednjega mandata zato postavili cilj enostavne države. Ključna elementa za dosego cilja sta poenostavitev in racionalizacija procesa odločanja od zgoraj navzdol, torej od vlade, ministrstev, vladnih služb ter javnih zavodov do agencij in skladov. Ključne točke poenostavitve in racionalizacije so:
1. zmanjšanje števila ministrstev na skupno 8 (ministrstva za življenjsko okolje, gospodarske zadeve, svobodo in varnost, znanje, promocijo in identiteto, kakovost življenja, obrambo ter zunanje zadeve);
2. zmanjšanje števila vladnih služb;
3. zmanjšanje obsega potrebnih sredstev za stroške dela;
4. reforma javnega sektorja s poudarkom na organizacijskih in strukturnih spremembah na področju javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov ter
5. sprememba plačnega sistema javnega sektorja v smeri večje fleksibilnosti določanja plače posameznega javnega uslužbenca.
Da to znamo in zmoremo, smo v iztekajočem se mandatu dokazali na primeru Ministrstva za notranje zadeve. Za uresničitev organizacijskih in strukturnih sprememb ob hkratnem povečevanju učinkovitosti in zmanjšanju mase plač sta dovolj zdrava pamet in na realnih podatkih temelječe premišljene odločitve. Vse ostalo je izguba časa. Populistična in pavšalistična retorika ne bo rešila ničesar.
