Izražanje mnenja je dovoljeno, mar ne?
Po tem, ko sem bila v nedeljo gostja oddaje »Ugani, kdo pride na večerjo«, se je ponovno vsul plaz najrazličnejših ugibanj v zvezi s tem, da naj bi kandidirala za županjo Ljubljane. Še enkrat zato vsem skupaj in vsakomur posebej odgovarjam: ne, za županjo Ljubljane ne bom kandidirala.
Pet let aktivnega delovanja v politiki je pri meni pustilo svoj pečat. V teh letih sem doživela marsikaj ter politiko, njen način delovanja in njene zakonitosti, ki tistemu, ki je ne spremlja od blizu, ne morejo biti jasne, dodobra in v globino spoznala. V marsikaterem pogledu so me ta spoznanja kot državljanko razočarala.
Dejstvo pa je, da je politika praktično edina dejavnost, ki ima neposredne vzvode spreminjanja družbene realnosti, nenazadnje vpliva na življenja vseh nas. Politika je tista, ki postavlja okvire naših ravnanj, definira dopustna in nedopustna ravnanja, predvsem pa postavlja vrednostne standarde na vseh področjih našega življenja. Od tako splošnih zadev, kakršen je na primer odnos do svobode in drugačnosti, pa do konkretnih, kot so odnos do kulture in kreativnosti v družbi. Politika lahko z vrednotami, ki jih zagovarja, ustvarja družbo, ki bo odprta, kreativna in napredna ali pa zaprta, mračnjaška in domačijska.
V petek sem prebrala zanimivo kolumno Rada Pezdirja, v kateri je v svojem značilnem slogu govoril tudi o politiki – skozi perspektivo DLGV, kakor jo dojema sam. Glede na to, da gre za enega izmed tvorcev nastanka liste, ki ji je v javnosti prinesel tudi zajeten del kredibilnosti, ga je potrebno jemati resno. Brez dlake na jeziku je zapisal, da je bila DLGV le instrument za vstop na določena ministrstva in da je Virant le lopata za pokop gradualizma. Da ni pomemben on, temveč, da je pomemben le finančni minister Šušteršič. Da je zato popolnoma vseeno, kakšna bo usoda te stranke v prihodnosti. Da je torej DLGV zgolj interesno združenje, ne pa politična stranka. Kako "pravilen" ali "dober" je interes, ki ga zagovarja, ob tem dejansko sploh ni relevantno. Ljudje po vrednotah, ki jih nosijo stranke ali njihovi liderji, volijo vlade. Kaj pa, če je stranka interesna? Kaj bo po tem, ko bo ta njen interes izpolnjen?
Politika bo vedno ostala del mojega zanimanja in komentiranja. Zanima me kot človeka, ki mu ni vseeno za državo in družbo, v kateri živi. Politika, kakor jo vidim danes, pa se v naši družbi spreminja v nekaj, kar je skregano z njenim osnovnim bistvom, razpeta je med interesne skupine in populistično razmišljanje.
In če se še enkrat navežem na pogovor v oddaji, ki sem jo omenila v uvodu. Pogovor je sprožil burne odzive, predvsem na nekaterih spletnih forumih, kjer pod masko anonimnosti in sklicevanja na svobodo govora dovoljujemo odkrito širjenje sovraštva in nestrpnosti v družbi. Še enkrat več sem bila deležna najbolj nizkotnih žaljivk, zmerjanj in psovk, pa čeprav sem v oddaji povedala le tisto, kar dejansko čutim in mislim, ter odgovorila na vprašanja, ki so mi bila zastavljena. Vendar - tudi to je odraz naše družbe. V iskrenost svojih besed ne bom dodatno prepričevala nikogar. Do izražanja svojega mnenja pa imam, upam, vendarle pravico tudi jaz, mar ne?
