22.01.2012 Avtor: Katarina Kresal

Dr. Slavku Ziherlu v spomin

Ko sem v soboto izvedela, da nas je Slavko za vedno zapustil, se je moj svet za trenutek ustavil. Odšel je nekdo, ki mi je bil blizu. Še v petek, ko sva nazadnje govorila, je bil poln optimizma in načrtov za prihodnost, naslednji dan pa je odšel tako tiho, kakor da ne bi želel nikogar preveč vznemirjati.

Slavka sem spoznala leta 2007, junija tega leta se je pričela najina skupna politična pot, ko je bil Slavko izvoljen za podpredsednika, jaz pa za predsednico LDS. Prišel je, ko je bilo težko. In v teh letih sva postala dobra prijatelja.

Slavko je tisti, ki mi je vedno stal ob strani, ko mi je bilo težko. Vedno je poklical, razumel, prišel in se pogovoril, kadar je začutil, da to potrebujem. Znal mi je vliti optimizma, bil je pomirjujoč. Nikoli ni razdiral. Iskal je rešitve, ki bi bile široko sprejemljive. Globoko je verjel in se zavzemal za spoštovanje človekovih pravic, za spoštovanje prava in strpnost, o čemer je pisal tudi v svojem zadnjem blogu, ki ga je konec novembra objavil na spletni strani LDS. Preziral je instant politikantstvo, kompromisarstvo in laž. Kadar ga je kaj zmotilo, je o tem iskreno in odprto spregovoril. Ni prenašal nenačelnosti.

S Slavkom tem za pogovor nikdar ni zmanjkalo. Z njim smo razmišljali o prihodnosti, se pogovarjali o sedanjosti, izmenjevali izkušnje s potovanj, si opisovali občutke s koncertov in različnih prireditev, razpravljali o psihologiji, družbi … In seveda o politiki, ki ga je vedno spremljala.

Najpogosteje sva se srečevala pri meni v pisarni, rad je prihajal na kavo in čokoladne bombone, nato pa sva v pogovoru obdelala vse bolj ali manj pomembne teme, ki pa so se nama zdele relevantne. Bil je izredno prijeten in srčen človek, nikoli nesramen, nikoli zaletav pri ocenjevanju drugih, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Slavko je tisti, s katerim je bilo enostavno prijetno. In verjetno mi ne bi zameril, če rečem, da je bil odličen predstavnik stare gentlemanske šole.

Dragi Slavko, žal mi je, da se je tvoj odhod zgodil tako nenadno, da se nisva uspela posloviti. Iz srca hvala za vse pozitivne misli, iskrive ideje in iskrene poglede, ki si jih delil z mano. Pogrešala te bom. Počivaj v miru.